Za večjo finančno učinkovitost podjetja sistem SAP poslovodstvu omogoča tudi naslednji dve funkcionalnosti. To sta analiza dobičkonosnosti in proizvodni kontroling. Omenjeni funkcionalnosti nista le koristni, sta nujni zlasti za proizvodna podjetja, ki imajo vsaj 50 zaposlenih in prodajajo svoje izdelke na trgu.
Pojasnjujemo ključna vprašanja pri uporabi omenjenih funkcionalnosti v sistemu SAP:
1. Kaj obsega kontroling, ki ga ponuja sistem SAP?
V sistemu SAP so tri ravni kontrolinga, in sicer:
a) Splošni kontroling, ki nadzoruje splošne stroške in razdelitev po stroškovnih mestih.
b) Prodajni kontroling oziroma analiza dobičkonosnosti, ki omogoča pregled za vsako postavko, koliko podjetje ustvari prihodkov in dobička pri prodaji izdelka.
c) Proizvodni kontroling, ki omogoča kalkulacijo lastne cene in stroškovno spremljanje proizvodnje.
2. Ali vemo, na katerih izdelkih ustvarjamo dobiček in koliko dobička ustvarimo na posameznem izdelku?
Ta odgovor lahko vodstvu podjetja ponudi analiza dobičkonosnosti v sistemu SAP. Analiza dobičkonosnosti za vsak proizvodni izdelek pokaže točko preloma. Poslovodstvo ima pregled, kje izgubljajo prihodke, kje ustvarjajo dobiček in kje izgubo. Prav ta analiza določa politiko popustov. Ko komercialist pripravi prodajni nalog, vidi za vsako postavko, kakšno politiko popustov lahko izvaja do kupcev. Spodnja slika kaže postavke, ki jih analiza dobičkonosnosti ponudi:
Vir: Dokumentacija SAP
3. Ali vemo, na katerih izdelkih dejansko ustvarjamo izgubo, vendar jih je vseeno smiselno imeti v portfelju zaradi ekonomije obsega, ki vpliva na fiksne proizvodne stroške?
Tudi odgovor na to vprašanje omogoči analiza dobičkonosnosti v sistemu SAP. Podjetju je vsekakor v vitalnem interesu polna zasedenost proizvodne linije, pri čemer je razumljivo, da proizvaja izdelke z nizko in visoko dobičkonosno maržo. Če bi podjetje vse fiksne stroške obračunalo le dobičkonosnim izdelkom, bi tudi njim občutno padla dobičkonosnost. Zato je primarni cilj, ki ga podjetje zasleduje, da ima proizvodno linijo zapolnjeno oziroma da ima polno proizvodnjo. Takšno analizo pa omogoča sistem SAP.
4. Ali vemo, kateri izdelek ali komponente je ekonomsko smiselneje proizvajati doma (in-house), katere pa kupiti na trgu?
Proizvodni kontroling omogoča enostavno simulacijo in kalkulacijo lastne cene izdelka. Vidimo lahko, koliko podjetje stane, če izdelek proizvajajo sami v lastni proizvodnji. Analiza lahko za določen izdelek pokaže, da lahko podjetje izdelek ceneje kupi na trgu.
Na drugi strani pa analiza pokaže tudi: Če bo proizvodna linija manj zasedena, bo padla celotna dobičkonosnost. Posledica je poslovna odločitev poslovodstva, ali res potrebujejo toliko delovnih strojev v proizvodnji in toliko zaposlenih delavcev.
To so poslovne odločitve, za katere potrebne informacije lahko zagotovi sistem SAP.
5. Kako lahko obvladujemo lastno in prodajno ceno izdelka, če so v kosovnici tega izdelka surovine, s katerimi se trguje na borzi in se jim cena lahko pogosto spreminja?
Če se cena surovine, ki je vgrajena v izdelek, spreminja mesečno, je treba mesečno tudi izvajati kalkulacijo lastne cene izdelka. Na prodajni strani pa je treba imeti vgrajeno funkcionalnost, da se nova lastna cena odrazi kot povišana osnova, na katero mora podjetje prišteti še svojo maržo. Tako lahko v podjetju izračunajo novo prodajno ceno. Zato običajno v pogodbi piše, da prodajna cena velja, če ne ne spremeni cena določenih komponent v izdelku.
Za podjetja, kjer je ključnega pomena upoštevanje dnevnih cen surovin na borzi, sistem SAP omogoča direktno povezavo s podatki blagovne borze, kar jim olajša izračun lastne cene. To je pomembno zrasti za izračun cene izdelkov, ki vključujejo surovine, kot so baker, platina, kadmij …
6. Če zamudimo z obljubljeno dobavo, ali vemo, kakšna bo kazen in kako bo to vplivalo na dobičkovnost izdelka?
Sistem SAP pristojnim pove, ali bodo lahko na določen datum dobavili dogovorjene izdelke. To informacijo pridobi po preučitvi zalog in zasedenosti proizvodnje. Če sistem izračuna, da bo podjetje lahko izdelek dobavilo šele kasneje, kot je dogovorjeno s kupcem, je poslovna odločitev, ali pristane na pogodbeno kazen za zamudo pri dobavi ali pa se odloči za zamik drugega naročila v proizvodnji v korist prioritetnega izdelka. Sistem zagotavlja prodajnemu in nabavnemu oddelku ter oddelku za planiranje proizvodnje informacije, kdaj je lahko izdelek narejen. Na osnovi teh informacij imata prodajni in proizvodni oddelek možnost urejati oziroma spreminjati prioritetna naročila.
7. V času izjemnega povečanja naročil, kot je bilo lani, kako lahko organiziramo proizvodnjo, dobavo in odpremo, da bomo zmagovalci danih razmer na trgu? Ali lahko s svinčnikom in papirjem oziroma Excelom sploh še organiziramo proizvodnjo?
Seveda ne. Ampak odgovor se skriva v vprašanju, na kateri točki razvoja podjetja vodstvo nujno potrebuje sistem SAP. Odgovor je sledeč: Dokler lahko en človek v lastni glavi vodi naročila, proizvodnjo in dobavo, ne potrebuje sistema SAP. Ko pa teh podatkov ne zmore več obvladovati ali je v proces vključenih več ljudi, s čimer se bo odsotnosti katerega od pristojnih poveča poslovno tveganje, podjetje potrebuje informacijski sistem SAP.