Info portal

Kaj v resnici potrebuje dober vodja v času krize?

Objavljeno v kategoriji Članek za 5 minut, 23 sekund branja Avtor članka:

Ravno v tem času, ko se svet sooča z novimi ekonomskimi in zdravstvenimi izzivi, ki v črnogledost spravljajo organizacije, kot je Svetovna banka, ki se v zadnjem poročilu o stanju svetovne ekonomije sprašuje, kako naprej, je še bolj jasno, da krize prihajajo vedno znova in nihče jih nikoli ne more napovedati. Edino, kar je zares v naši moči, pa je odločitev, da naslednje ne bomo pričakali križem rok.
Vodilni se tako lahko pripravijo, opremijo z veščinami, ki jim bodo pomagale obvladati in uspešno prebroditi sedanje in prihodnje izzive.

Ključne vodstvene kompetence v posameznih fazah krize

 Kako se torej kar najbolje pripraviti? Odgovore, kaj pri vodenju skozi krizo lahko pomaga organizacijam in njihovim vodstvom, so skozi študije iskali raziskovalci po vsem svetu. Raziskovalci, kot sta Fener in Cevik (2015), ki razpravljajo o ključnih kompetencah vodilnih v času krize, medtem ko Wooten in James (2008) opisujeta, katere od teh ključnih komptenc so za vodilne najpomembnejše v posameznih fazah krize. Ti naj bi si sledile takole, v njih pa mora vodja imeti naslednja znanje in veščine:

 

  1. Faza zaznave- je čas, ko se vodilni začnejo zavedati, da so se znašli v krizi.

V tem obdobju sta ključni dve stvari:

  • izdelava akcijskega načrta in
  • razumevanje položaja zaposlenih, ki se jih kriza dotika

  • 2. Faza preprečevanja in priprave
    - je tista, v kateri bi morali vodilni začeti proces priprave na krizo. Sposobni bi morali biti:
  •  preceniti, kaj je ključno za podjetje in tja preusmeriti vse razpoložljive vire podjetja in
  • dovolj dobro razumeti posamezne dele podjetja, da bi lahko ustvarili zanesljiv akcijski načrt za prihodnost

3. Faza obvladovanja-  je faza, ko bi morali vodilni učinkovito obvladovati spremembe, s katerimi so soočeni, da bi tako zagotovili, da se razmere ne poslabšajo:

  • vodstvo bi moralo izkazovati sposobnosti, ki omogočajo hitro izpeljavo koristnih organizacijskih odločitev 
  • izkazati sposobnost učinkovitega komuniciranja tako, da bi znali pojasniti ključne informacije in tako sami usmerjati čustva zaposlenih torej, kako zaposleni dojemajo spremenjene razmere
  • znati izbrati pravo pot in sprejeti prave odločitve
    4. Faza okrevanja-  je faza, ko bi morali vodilni razmišljati, kaj je potrebno, da bo podjetje spet poslovalo kot običajno:
  •  potrebno je znati izkazati notranjo odpornost podjetja na izzive
  • vodja pa mora prav tako biti sposoben vodenja, ki ne bo le obetalo sprememb, ampak jih bo tudi omogočilo

    5. Faza učenja in refleksije- v tej fazi, bi morali vodilni analizirati, kaj jim je kriza prinesla in kaj so se iz nje naučili ter  kako to uporabiti.

Trije glavni principi spopadanja s krizo

V času krize bi morali vodilni ne le poznati, temveč tudi razumeti njene različne faze in se v skladu s tem odzivati. Poleg zgoraj omenjenih sposobnosti Bowers in soavtorji (2017) opisujejo še tri glavne principe, ki lahko vodilnim pomagajo skozi krizo.

1. Zagotavljanje virov:  vodenje med krizo terja več virov, kot morda sprva izgleda. Vodilni si morajo zagotoviti, da pravilno usmerjajo in obvladujejo pričakovanja zaposlenih in uspejo z neprekinjenim delom zagotavljati potrebna sredstva.

2. Zagotavljanje načrta:  podjetja se ne bi smela preveč ukvarjati s kriznim PR, bolje bi bilo, da si zagotovijo načrt, ki bo usmerjen v zagotavljanje uspeha podjetja. Vodilni bi se morali tudi izogibati napovedim o zmagi nad krizo, saj bi to lahko ogrozilo njihovo kredibilnost in potencialno podaljšalo krizno situacijo.

3. Zagotavljanje pravega vodje:  podjetja bi morala razumeti, da niso vsi vodilni enako primerni za spopadanje s krizo in se tudi opremiti z znanjem o kriznih okoliščinah, organizacijski kulturi in načinih vodenja posameznih vodilnih, da bi tako lahko določila, kdo je najbolj primeren za vodenje med krizo.

 

 

Kaj pa kriza terja pri delu z zaposlenimi?

V času krize, ki je izziv ne samo za organizacijo, vodje organizacije, ampak predvsem izziv za zaposlene, saj je to obdobje velike čustvene in finančne negotovosti, je komunikacija z zaposlenimi bistvena. Zakaj je to tako pomembno? ”Praznina ima potencial, da jo zapolni karkoli.“ – Jean Paul Sartre.

Čas krize je torej tisti, ki še bolj kliče po vodilnih, ki poznajo in razumejo pomen čustvenointeligenčnih vodstvenih sposobnosti (leader emotion management). Če povzamemo Daniela Golemana, se čustvena inteligentnost nanaša na zavedanje in obvladovanje lastnih čustev ter na prepoznavanje čustev drugih in obvladovanje medosebnih odnosov. S knjigo Prvinsko vodenje (2002) je razblinil  mit o klasični inteligenci, kot ključu do uspešnega vodenja, kasneje so tudi drugi avtorji vse večji pomen pripisovali sposobnostim vodilnih, ki obvladajo področja čustev in komunikacije.

Različni raziskovalci tako opisujejo osem stopenj vedenja vodilnih, s katerimi lahko ti učinkovito usmerjajo čustva zaposlenih na tak način, da se ti prilagodijo na krizne razmere tako, da so pripravljeni podpirati vodstvo, mu stati ob strani, da zagotavljajo psihološko varnost, mu zaupajo in tudi zvesto pomagajo do boljših rezultatov (Kaplan et at., 2014)

Stopnje vedenja vodilnih:

  • Vodilni morajo zagotoviti spoštljivo komuniciranje z zaposlenimi
  • Zaposlenim morajo poleg spoštljivega komuniciranja izkazovati tudi podporo
  • Vodilni bi morali izkazovati tudi svoja čustva, da bi vplivali na zaposlene. Prav tako, pa bi se morali posluževati inspiracijskih nagovorov za motivacijo zaposlenih
  • Vodilni bi morali organizirati delo upoštevajoč čustva zaposlenih, kar bi posledično vplivalo na njihovo vedenje
  • Vodilni bi morali zagotoviti pogoste čustvene spodbude za zaposlene, kot sta pohvala in priznanje
  • Vodilni bi morali s svojimi zaposlenimi ravnati pošteno in etično
  • Morali bi usmerjati interakcije ter odnose med zaposlenimi, na primer ustvariti pozitivno okolje, ki bi spodbujalo skupinsko delo
  • Vodilni bi morali zagotavljati odprto in pogosto komunikacijo, saj je to v času krize še posebej pomembno

Zaposleni morajo verjeti, da sta njihova organizacija in njihovo vodstvo sposobna obvladati krizo. K temu prepričanju pa jih lahko vodi sposobnost vodilnega, da zna v času krize uspešno usmerjati čustva zaposlenih. Razumevanje vodstvenih spodobnosti, ki so potrebne v vsaki fazi krize, pa je pomembno znanje za vsako organizacijo, ko skuša uveljaviti pravi čustveni management.

Prav v tem trenutku je marsikje nujno, da s pomočjo učnih programov, ki spodbujajo razvoj omenjenih sposobnosti vodje in vodstva podpremo z novim prijemi in nadgrajenim znanjem.

Tehnologija nam pri takšnem učenju lahko zagotovi podporo.

Preberite tudi

Uporabniki SAP najbolj enostavno do poslovnih poročil
Preberi več
Pri digitalni transformaciji ni časa in denarja za tvegane odločitve
Preberi več
X

Ne zamudite naših novic

Sporočila pošiljamo enkrat mesečno, nanašajo pa se na nove zapise, priročnike, dogodke in druge koristne vsebine s področja dokumentnih sistemov in SAP rešitev.